Obisk Štanjela

Strateška lega Štanjela z vzpetino Turn (364 m) je že zgodaj vabila k naselitvi. V železni dobi je na Turnu nastalo gradišče z grobiščem, ki je bilo del poselitvene mreže na Krasu in je poleg glavnih poti nadzorovalo tudi lokalne.

Arheološke raziskave razkrivajo, da je imel Štanjel pomembno vlogo že v prazgodovinskem obdobju ter v času zgodnjega in poznega Rima. Bogate sledi materialne kulture pričajo, da je bil Štanjel poseljen vse od prazgodovine do danes.

Ozke, kamnite srednjeveške ulice, speljane med terasasto grajenimi stavbami, te popeljejo v odkrivanje zgodb tega edinstvenega kraškega naselja. Številne umetnostne galerije pričajo o navdihujočem prostoru, ki je povsem prevzel tudi slovenskega slikarja Lojzeta Spacala, rojenega v Trstu.

Po srednjeveški pozidavi je Štanjel največjo preureditev doživel na začetku 20. stoletje, v času županovanja Maksa Fabianija. Edinstven Ferrarijev vrt, ki je Fabianijeva najbolj znana zapuščina v Štanjelu, priča o arhitektovi izjemni ustvarjalnosti in tudi inovativnosti.

Obisk Štanjela je za Slovence nekaj obveznega, del kulture naroda. Najprej zaradi čudovite podobe vasice na griču, ki se zdi kot ustvarjena za razglednico. Lepa podoba pa ima še eno magično lastnost: v obiskovalcu prebudi radovednost. Z vsakim korakom po vaških ulicah in z vsako novo zgodbo te Štanjel še bolj povleče vase ...

Povzpeti se moraš na najvišje točke, na Gledanco in na stolpe, na razgibane terase, ki jih podpirajo tradicionalno grajeni zidovi, da bi začutil dušo Štanjela in se razgledal daleč po Krasu.

Ferrarijev vrt je bil zgrajen v obdobju med obema vojnama kot del vile Ferrari, v lasti tržaškega zdravnika Enrica Ferrarija, ki je v Štanjelu želel zgraditi podeželsko vilo in sanatorij za pljučne bolnike.

Maks Fabiani je Ferrarijev vrt zasnoval terasasto, po strukturi starega Štanjela. Na terasah so bili zasajeni zelenjavni in cvetlični vrtovi, drevje je bilo večinoma sredozemskih vrst.

Arhitekt se je pri gradnji prilagajal legi in obliki terena. Uporabljal je tako tradicionalne, za kraško pokrajino značilne kamnite podporne zidove in stopnišča, kot tudi elemente, ki s Krasom nimajo nič skupnega, odražajo pa ideale tistega časa. Tako so nastali razgledni paviljon, vodometi, umetna votlina … Najbolj prepoznaven del vrta pa je ovalni bazen z otočkom, v katerega je pritekala voda iz zapletenega vodovodnega sistema.

Danes je Ferrarijev vrt kulturni spomenik državnega pomena. Zaradi svoje edinstvenosti je izjemno prizorišče za številne dogodke.

Arhitektovo edinstveno mojstrovino najlepše predstavi voden ogled Ferrarijev vrt - Družinski portret, Fabianijev Štanjel in Lov za zakladom Črna mačka v Štanjelu.

V Štanjelu čas teče počasneje. Zato si vzemi čas za okušanje in spoznavanje kulinarične tradicije Krasa. Lokalni okusi so svojevrsten podpis pokrajine, ki jo zaznamujejo kamen, burja in biotska raznovrstnost. Domačini z veseljem predstavijo kulinarične in vinske posebnosti, zato naj bo postanek namenjen tudi klepetu in spoznavanju kulture kraja.

Kulinarične mojstrovine dajo vsakemu dogodku poseben pečat. Naj bo to poroka ali poslovno srečanje. Morda pogostitev na grajskem dvorišču, Ferrarijevem vrtu ali v eni izmed Štanjelskih ulic. Z razgledom na Vipavsko dolino ali Kras.

Kdo bi lahko o Štanjelu vedel več kot ljudje, ki so tam doma? Kdo bi ti z veseljem pripovedoval nikjer zapisane zgodbe o življenju v prastari vasici, ki se prenašajo iz roda v rod? Ljudje, ki živijo v Štanjelu, imajo radi obiskovalce. Njihovo gostoljubje preprosto začutiš. Na vodenih ogledih si lahko neskončno radoveden, saj vodniki poznajo odgovore tudi na nenavadna vprašanja. Kraška odprtost ti polepša dan.