Prijava na e-novice
Ferrarijev vrt je bil zgrajen v obdobju med obema vojnama kot del vile Ferrari, v lasti tržaškega zdravnika Enrica Ferrarija, ki je v Štanjelu želel zgraditi podeželsko vilo in sanatorij za pljučne bolnike.
Maks Fabiani je Ferrarijev vrt zasnoval terasasto, po strukturi starega Štanjela. Na terasah so bili zasajeni zelenjavni in cvetlični vrtovi, drevje je bilo večinoma sredozemskih vrst.
Arhitekt se je pri gradnji prilagajal legi in obliki terena. Uporabljal je tako tradicionalne, za kraško pokrajino značilne kamnite podporne zidove in stopnišča, kot tudi elemente, ki s Krasom nimajo nič skupnega, odražajo pa ideale tistega časa. Tako so nastali razgledni paviljon, vodometi, umetna votlina … Najbolj prepoznaven del vrta pa je ovalni bazen z otočkom, v katerega je pritekala voda iz zapletenega vodovodnega sistema.
Danes je Ferrarijev vrt kulturni spomenik državnega pomena. Zaradi svoje edinstvenosti je izjemno prizorišče za številne dogodke.
Arhitektovo edinstveno mojstrovino najlepše predstavi voden ogled Ferrarijev vrt - Družinski portret, Fabianijev Štanjel in Lov za zakladom Črna mačka v Štanjelu.
Štanjel skriva nešteto posebnih zgodb, ki obogatijo doživetje tega edinstvenega srednjeveškega naselja. Spoznaj, kdo je bil Maks Fabiani in kaj je ustvarjal, zakaj na vratih hiš visijo venčki in še marsikaj več.