Posebne zgodbe

Venčki sv. Ivana

Spletanje venčkov sv. Ivana in njihovo obešanje ob kresnem večeru na vrata domov je značilno za vasi na Krasu. Navada izhaja še iz časov poganstva in temelji na ljudskem verovanju v posebno moč nabranih rastlin, ki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami.

Šega je bila po Krasu razširjena vse do druge svetovne vojne. V Štanjelu so jo obudili pred dobrim desetletjem. Ta star običaj je vpisan v register žive dediščine, saj vzpostavlja vez z naravo ter vzpodbuja ustvarjalnost in kreativnost.

Na nedeljo pred dnevom sv. Ivana, ki ima god 24. junija, v Štanjelu organizirajo delavnico izdelovanja venčkov za vse, ki se želijo naučiti te veščine. Na god sv. Ivana pa venčke obesijo na vrata domov, kjer visijo celo leto. Nato pa jih po stari navadi skurijo na kresu in obesijo nove.

Kranceljčki, kot jim tudi pravijo, naj bi hišo varovali pred zlimi silami, tudi pred točo in kačami. Če se je bližala izjemno huda nevihta, so par rožic iz venčka vrgli na ogenj, kar naj bi varovalo pred ujmo.

Zelo pomemben je tudi izbor rastlin, ki jih ženske vpletajo v venček. Najpomembnejša rastlina je ostra homulica ali rumeni križci, kot jim pravijo na Krasu. Venček iz drobnih rumenih cvetov je prava umetnina. Izdelava tovrstnega venčka traja tudi več ur, zato si ženske danes pomagajo tudi z drugim poljskim cvetjem.

Skrbno spletene venčke, ki jih družno pripravijo na delavnici, skupaj razobesijo na vrata hiš, kjer bodo viseli do prihodnjega kresa.

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska.

Z izborom opcije "strinjam se" se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja izberite opcijo "ne strinjam se".Več o tem
Ne strinjam se Strinjam se