Posebne zgodbe

Lojze Spacal

Lojze Spacal se je rodil v Trstu 15. junija, 1907. Mama in oče sta bila Slovenca, Kraševca, ki sta se v času avstro-ogrske monarhije preselila v središče Trsta. Po očetovi smrti je odraščal v predmestju Trsta in obiskoval slovensko šolo. Njegovo odraščanje je zaznamoval razpad Avstro-ogrske monarhije ter vzpon fašizma v okolju, v katerem je živel. Druženje s prijatelji v slovenskih kulturnih društvih je pritegnilo pozornost fašističnih oblasti, zaradi česar je pristal v zaporu in v izgnanstvu. »Kot umetnik sem se rodil v rimskih zaporih Regina Coeli. Rodil sem se kot slikar in grafik.« (Lojze Spacal, 1997) 

Lojze Spacal je vstopil v likovni svet v medvojnem obdobju, s prvimi razstavami v Trstu. Požel je veliko zanimanja za njegovo ustvarjalnost in se postavil ob bok največjim ustvarjalcem tega časa in prostora.

Leta 1969 je v Škrbini kupil opuščeno kmečko domačijo in jo z velika posluha za preprostost kraškega stavbarstva tudi obnovil. Leta 1988 je v gradu Štanjel zaživela Galerija Lojzeta Spacala. Umrl je 6. maja 2000. Na lastno željo so ga pokopali na domačiji v Škrbini, kjer je zadnja leta živel. 

Lojze Spacal danes velja za enega najvidnejših likovnih ustvarjalcev v povojnem slovenskem in italijanskem prostoru ter za svetovno uveljavljenega umetnika. Čeprav se je skozi obdobja ustvarjanja preizkusil v različnih tehnikah, je svoj ustvarjalni vrh dosegel v grafičnih tehnikah, predvsem v linorezu in lesorezu. Zapisal se je kot umetnik Istre in Krasa, saj je motive črpal iz teh dveh pokrajin in jih preoblikoval v lasten likovni jezik. V delih, ki so danes del stalne zbirke v gradu Štanjel, se zrcali šestdesetletna zgodovina Krasa in Primorske.

»Res sem slikal pokrajine, vendar sem ob tem vedno mislil tudi na človeka, ki je dejansko to tudi ustvaril. Ko sem ustvarjal, sem v resnici razmišljal tudi o figuri, čeprav je nisem upodobil, ker se mi je zdela v likovnem smislu odveč. To figuro je mogoče začutiti. Čeprav je ni, je vendarle prisotna.« (Lojze Spacal, 1998) 

V svojem obdobju ustvarjanja je prejel vrsto mednarodnih in nacionalnih (slovenskih in italijanskih) priznanj: Nagrada za grafiko na bienalu sodobne umetnosti v Sao Paulu v Braziliji (1953), grafični Grand Prix na Beneškem bienalu (1958), nagrada Predsedstva poslanske zbornice Italije (1968), Prešernova nagrada za življenjsko delo (1974), tržaški Zlati sv. Just (1977), Zlata zvezda SFRJ (podelil J.B. Tito 1978), zlata medalja Tržaške pokrajine (1984), dopisni član SAZU (1987), Jakopičeva nagrada (posthumno 2000) ter številna druga priznanja za umetniški opus. Sodeloval je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah v Sloveniji, Italiji in drugje po svetu. Štirikrat je sodeloval na Beneškem bienalu, redno je razstavljal na Ljubljanskem grafičnem bienalu. Njegove slike in grafike so del številnih pomembnih galerijskih zbirk moderne umetnosti po vsem svetu. 

Njegov svet lahko spoznate z obiskom Galerije Lojzeta Spacala, kateri je Lojze Spacal doniral večje število slik in grafik. Njemu ljubo grafično tehniko lahko pobliže spoznate v programu Po Spacalovih stopinjah, ki je na voljo po vnaprejšnji rezervaciji.

Sprehodite se lahko po Spacalovi poti, speljani med Štanjelom in Škrbino, kjer je preživel zadnja leta svojega življenja.

»Pravijo, da je Kras trd in skop po svoji naravi. Morda je to res za vse, ki ga ne razumejo, ga ne znajo doumeti, prodreti v njegovo skrivnost.« (Lojze Spacal, 1982)

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska.

Z izborom opcije "strinjam se" se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja izberite opcijo "ne strinjam se".Več o tem
Ne strinjam se Strinjam se