Posebne zgodbe

Maks Fabiani

Maks Fabiani se je rodil v Kobdilju, v podeželskem dvorcu rodbine Fabiani. Že od začetka šolanja je bil med najboljšimi učenci svoje generacije. Doktoriral je na Dunaju, na tehniški fakulteti za arhitekturo. Postal je ugleden dunajski ustvarjalec. Veljal je za enega izmed najpomembnejših urbanistov avstrijske monarhije. Bil je inovator v arhitekturi na prehodu iz 19. v 20. stoletje, profesor na dunajski tehnični univerzi in umetnostni svetovalec Franca Ferdinanda, habsburškega prestolonaslednika.

Nekateri njegovi načrti so predstavljali konceptualne novosti na področju evropske arhitekture. Svoj pečat je pustil tudi v Štanjelu v času svojega županovanja. S premišljenimi posegi je kraju vrnil nekdanjo središčno vlogo in bistveno prispeval k preoblikovanju prostora, kot ga poznamo še danes. V štanjelskem gradu je uredil občinsko središče z županstvom, šolo, vrtcem, kinodvorano, ambulanto in drugimi javnimi prostori. Obnovil in preuredil je vhodni stolp in dostopno stopnišče ter vaški trg s ploščadjo med gradom in cerkvijo. Njegova najbolj izrazita dela ter zgodbo velikega arhitekta lahko spoznate na interaktivnem vodenju Fabianijev Štanjel.  

Najbolj znana Fabianijeva zapuščina v Štanjelu pa je Ferrarijev vrt, ki je nastal kot dopolnitev Vile Ferrari. Fabiani je za družino Ferrari, tri brate iz Trsta, inovativno in na njemu lasten način preuredil opustele stare hiše ter jih med seboj povezal v novo celoto, vilo Ferrari. Pod njo so se razpostirale kmetijske površine, njive in vinogradi. Med leti 1920 in 1930 jih je počasi in postopno preuredil v Ferrarijev vrt.

Park je terasasto urejen, kot je zgrajen stari Štanjel. Ne terasah je bilo dovolj prostora za zelenjavne in vrtične vrtove, zasajeno drevje je večinoma sredozemskih vrst. Pri zasnovi vrta je Maks Fabiani uporabil tako tradicionalne, za kraško krajino značilne prijeme, kot tudi elemente, ki s Krasom nimajo ničesar skupnega, odražajo pa ideale tistega časa. Tako so nastali razgledni paviljon, ovalni bazen z »beneškim« mostičkom, umetna votlina s školjko ter vodometi. Pravi fenomen Ferrarijevega vrta pa je vodovodni sistem. Večni problem pomanjkanja vode na Krasu je Maks Fabiani rešil z zasnovo vodovodnega sistema, pri katerem je tradicionalni način zbiranja deževnice nadgradil s sistemom talnih zbirnih kanalov, cistern, cevovodov, odtočnih oziroma namakalnih kanalov in jih povezav v kompleksen sistem. Ta je vilo in park že v začetku prejšnjega stoletja oskrboval z lastno tekočo vodo, ne le za osnovne potrebe, celo za razvedrilo in okras.

Ferrarijev vrt je danes kulturni spomenik državnega pomena. Je izjemen prostor za poslovna srečanja, kulturne prireditve ter zasebne dogodke. Zaradi svoje fotogeničnosti je med pari izredno priljubljena poročna lokacija.

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska.

Z izborom opcije "strinjam se" se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja izberite opcijo "ne strinjam se".Več o tem
Ne strinjam se Strinjam se