Ferrarijev vrt v novi luči

Kraška in svetovljanska terasa Štanjela

Ferrarijev vrt je že na prvi pogled drugačen, urejen in skrivnosten. Da bi bolje razumeli njegovo estetsko, uporabno in družabno naravo, raziščite Natalijino hišo, ki je vstopna točka v vrt. Ta je nastajal postopoma od 20. let prejšnjega stoletja. Pri zasnovi, ki se popolnoma prilega terenu, je arhitekt Maks Fabiani uporabil tradicionalne kraške prijeme in takratne evropske trende.

V središču zasnove vrta sta voda in inovativen vodovodni sistem. Ta je napajal popolnoma samooskrbno posest z zelenjavnimi gredami, nasadi rož, sadovnjakom, drevesi in travniki. Ferrarijev vrt lahko razumemo kot model za vrtove prihodnosti, ki jih lahko vzgajamo kot skupnost.

INOVATIVEN VODOVODNI SISTEM

Maks Fabiani je izhajal iz velike veleposestniške družine v Kobdilju, ki je kratek sprehod oddaljen od Štanjela. Poleg vinogradov, polj, živine in sadovnjakov so Fabianijevi imeli tisto, česar je na Krasu vedno primanjkovalo – izvir vode, ki niti poleti ni presahnil.

Fabiani je že zgodaj razumel, da je voda temelj življenja in skupnosti. Kraška naselja so bila od nekdaj odvisna od deževnice. Zaradi prepustnega površja voda hitro izgine v podzemlje, zato so ljudje gradili vaške vodnjake, da so ujeli vsako kapljo s streh.

Za Ferrarijevo vilo in vrt je Fabiani zasnoval enega najnaprednejših vodovodnih sistemov svojega časa. Ta je zbiral deževnico, ločeval čisto vodo za gospodinjstva in površinsko za zalivanje ali gnojenje. Celoten sistem cevi, cistern in kanalov je deloval le s pomočjo gravitacijo. Ko so bile cisterne polne, so se presežki vode avtomatsko prelili v bazen na vrtu, ki je služil kot genialen vodni rezevoar. Voda je krožila, se čistila in vračala v uporabo. Sistem je bil pred stoletjem vizionarski, danes pa velja za zgled trajnostnega načrtovanja.

Izvedite več o vrtu in vodovodnem sistemu na stalni razstavi v Natalijini hiši.