Zakaj v Štanjel

Zgovorne sledi tisočletij

Strateška lega Štanjela z vzpetino Turn (364 m) je že zgodaj vabila k naselitvi. V železni dobi je na Turnu nastalo gradišče z grobiščem, ki je bilo del poselitvene mreže na Krasu in je poleg glavnih poti nadzorovalo tudi lokalne.

Arheološke raziskave razkrivajo, da je imel Štanjel pomembno vlogo že v prazgodovinskem obdobju ter v času zgodnjega in poznega Rima. Bogate sledi materialne kulture pričajo, da je bil Štanjel poseljen vse od prazgodovine do danes.

Ozke, kamnite srednjeveške ulice, speljane med terasasto grajenimi stavbami, te popeljejo v odkrivanje zgodb tega edinstvenega kraškega naselja. Številne umetnostne galerije pričajo o navdihujočem prostoru, ki je povsem prevzel tudi slovenskega slikarja Lojzeta Spacala, rojenega v Trstu.

Po srednjeveški pozidavi je Štanjel največjo preureditev doživel na začetku 20. stoletje, v času županovanja Maksa Fabianija. Edinstven Ferrarijev vrt, ki je Fabianijeva najbolj znana zapuščina v Štanjelu, priča o arhitektovi izjemni ustvarjalnosti in tudi inovativnosti.

Nazaj

Štanjel skriva nešteto posebnih zgodb, ki obogatijo doživetje tega edinstvenega srednjeveškega naselja. Spoznaj, kdo je bil Maks Fabiani in kaj je ustvarjal, zakaj na vratih hiš visijo venčki in še marsikaj več.

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska.

Z izborom opcije "strinjam se" se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja izberite opcijo "ne strinjam se".Več o tem
Ne strinjam se Strinjam se