Vstopna točka je prenovljena Natalijina hiša, ustvarjalni vrt za več kot 30 sodobnih ustvarjalcev, od varuhov Fabianijeve dediščine do prostorske prakse Sara&Sara in oblikovanja razstave kolektiva Nea Culpa. V 20. in 30. letih prejšnjega stoletja je bila ta hiša del Ferrarijeve vile, ki jo je Fabiani sestavil iz več hiš na vzhodnem štanjelskem obzidju. Danes je v njej središče za lokalno skupnost in center za obiskovalce z razstavo o Ferrarijevem vrtu in njegovem arhitektu.
Zgodba o hiši, skupnosti in vrtu ustvarjalnosti
Ferarrijev vrt je uresničena utopija Maksa Fabianija. Je zelena dnevna soba nekdanje Ferrarijeve vile na prostem, kjer se odpirajo razgledi in voda nastavlja ogledalo. Oglejte si, kako je arhitekt vrt načrtoval kot del samooskrbne posesti in čemu je v resnici služil neobičajen bazen sredi suhega Krasa. Vstopna točka v vrt je Natalijina hiša. Ime je dobila po Nataliji Ščurk, ženi Fabianijevega nečaka, ki je v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja prebivala tukaj.
%%SLIKA_1%%
V pritličju je center za obiskovalce Ferrarijev vrt. Tu je kotiček s kraškimi dobrotami, ki vam omogoča, da del Krasa odnesete s seboj. V prvo nadstropje vas privabijo arhitektova zgodba, mešane kulture medvojnega Štanjela in žive tradicije skupnosti, kot je spletanje venčkov sv. Ivana. V drugem nadstropju se potopite v Fabianijev vrt ustvarjalnosti, med njegove načrte, skice in slike, poslikane po vseh stenah.
Oglejte si stalno razstavo o Ferrarijevi vili in vrtu, ki jo podpisujejo sodobni ustvarjalci iz vse Slovenije. Filmska zgodba Drevo, arhitekt in vrt režiserja Jaše Kocelija v 2. nadstropju oriše arhitekta Maksa Fabianija kot Kraševca in Evropejca. Vsako nadstropje je zgodba zase. Prvo ponudi vpogled v Štanjel pred stoletjem in danes. Najvznemirljivejše je zgornje nadstropje z odprtim podstrešjem, kjer vas iz vseh strani obdajo poslikane stene, na katerih je slikar Tomaž Milač poustvaril neskončne ideje in načrte arhitekta, ki je bil prvi v avstro-ogrskem cesarstvu z nazivom doktor tehniških znanosti.
Posebnost doživetja Natalijine hiše je modra soba z vodnim barom. Voda je v središču zasnove Ferrarijevega vrta. Deževnico pretaka izviren izum vodovodnega sistema s kanali, cevmi in cisternami za ločeno uporabo površinske vode in tiste čistejše s streh Ferrarijeve vile. V starem Štanjelu so pitno vodo vse do priklopa na vodovod leta 1991 lovili v kamnite žlebove pod strehami in jo zbirali v vodnjake. Zato je vodni bar spomenik lepoti in pomenu vode.
Natalijina hiša je del duše Štanjela in njegove večtisočletne zgodovine. Dokaz sobivanja tradicije in sodobne ustvarjalnosti. Poklon modernizmu 20. stoletja, ki ni pripihal na Kras le kot trend, ampak kot načrt rešitev po meri človeka, ki jih je ustvaril arhitekt, urbanist in humanist Maks Fabiani. Ferrarijev vrt je bil Maksov vrt ustvarjalnosti, ki bo večno navdihoval skupnost in obiskovalce. Prisluhnite temu prostoru in bodite občutljivi na vibracijo duše, kot bi rekel Fabiani.
POLETNI URNIK
Ponedeljek: zaprto (razen za predhodno dogovorjene skupine)
Torek–petek: 9.00–17.00
Sobota, nedelja in prazniki: 9.00–18.00
ZIMSKI URNIK
Ponedeljek–sreda: zaprto (razen za predhodno dogovorjene skupine)
Četrtek–nedelja in prazniki: 9.00–16.00
Center za obiskovalce Grad Štanjel in Natalijina hiša
041 383 986
info@visitstanjel.si
Kraška in svetovljanska terasa Štanjela
Ferrarijev vrt je že na prvi pogled drugačen, urejen in skrivnosten. Da bi bolje razumeli njegovo estetsko, uporabno in družabno naravo, raziščite Natalijino hišo, ki je vstopna točka v vrt. Ta je nastajal postopoma od 20. let prejšnjega stoletja. Pri zasnovi, ki se popolnoma prilega terenu, je arhitekt Maks Fabiani uporabil tradicionalne kraške prijeme in takratne evropske trende.
%%SLIKA_1%%
V središču zasnove vrta sta voda in inovativen vodovodni sistem. Ta je napajal popolnoma samooskrbno posest z zelenjavnimi gredami, nasadi rož, sadovnjakom, drevesi in travniki. Ferrarijev vrt lahko razumemo kot model za vrtove prihodnosti, ki jih lahko vzgajamo kot skupnost.
Maks Fabiani je izhajal iz velike veleposestniške družine v Kobdilju, ki je kratek sprehod oddaljen od Štanjela. Poleg vinogradov, polj, živine in sadovnjakov so Fabianijevi imeli tisto, česar je na Krasu vedno primanjkovalo – izvir vode, ki niti poleti ni presahnil.
Fabiani je že zgodaj razumel, da je voda temelj življenja in skupnosti. Kraška naselja so bila od nekdaj odvisna od deževnice. Zaradi prepustnega površja voda hitro izgine v podzemlje, zato so ljudje gradili vaške vodnjake, da so ujeli vsako kapljo s streh.
Za Ferrarijevo vilo in vrt je Fabiani zasnoval enega najnaprednejših vodovodnih sistemov svojega časa. Ta je zbiral deževnico, ločeval čisto vodo za gospodinjstva in površinsko za zalivanje ali gnojenje. Celoten sistem cevi, cistern in kanalov je deloval le s pomočjo gravitacijo. Ko so bile cisterne polne, so se presežki vode avtomatsko prelili v bazen na vrtu, ki je služil kot genialen vodni rezevoar. Voda je krožila, se čistila in vračala v uporabo. Sistem je bil pred stoletjem vizionarski, danes pa velja za zgled trajnostnega načrtovanja.
Izvedite več o vrtu in vodovodnem sistemu na stalni razstavi v Natalijini hiši.
Fabianijeva uresničena utopija
Stalna razstava v 1. in 2. nadstropju Natalijine hiše je posvečena Ferrarijevi vili in vrtu arhitekta Maksa Fabianija. Arhitekt, ki je zasnoval Uranio, najbolj obiskano stavbo na Dunaju pred 1. svetovno vojno, se je vrnil na Kras. Prav v Štanjelu lahko od blizu dojamemo njegova načela delovanja, ki so most med tradicijo in moderno, med evropskimi mesti in slovenskim podeželjem, med naravo in človekom. Interdisciplinarna ekipa več kot 30 ustvarjalcev je raziskovala in interpretirala Fabianijev vrt idej.
%%SLIKA_1%%
Zgodba Maksa Fabianija se začne z drevesom. Z zeleno kupolo več kot pol tisočletja stare murve, ki je na posestvu Fabianijevih prevzela njegovo mamo, ko je prišla na prvi zdravilni oddih iz Trsta na Kras. Tu je spoznala svojega bodočega moža Antona Fabianija in več kot 80 let vodila njegovo posestvo. Rodilo se jima je 14 otrok. Drevo še vedno raste, danes na vrtu Ville Fabiani.
Zgodbe 1. nadstropja in stensko-strešna poslikava na vrhu hiše odstirajo osebno zgodbo Maksa Fabianija. Njegova kariera je filmska in se razvija od študenta do uglednega profesorja dunajske Tehniške univerze, od arhitekta v velikih mestih monarhije do urbanista v manjših slovenskih krajih po prvi svetovni vojni. Namesto Dunaja je na koncu raje izbral izziv povojne obnove porušenih Krasa, Goriške in Posočja. Prenova Gradu Štanjel je ena prvih evropskih ureditev, ki nekdanji prostor za elite preobrazila v središče vsakdanjega življenja. Na drugi strani obzidja je pregovoril nečaka iz Trsta, da odkupi hiše in razdrobljene parcele, ki jih je povezal v Ferrarijevo vilo in vrt.
Ferrarijev vrt ni le najbolj prepoznavno Fabianijevo delo v Štanjelu. Je njegov vrt ustvarjalnosti, ki še danes sprosti prebivalce in obiskovalce, razigra vrtčevske otroke, razgiba jogije in pospremi pare v skupno prihodnost. Obenem je utopija prihodnosti, ki dokazuje, da je mogoče ustvariti samooskrben sistem, ki navzven deluje kot družabni prostor, navznoter pa povezuje vse življenjske funkcije skupnosti, od zbiranja vode do pridelave hrane in predelave odpadkov.
V središču so voda, vir življenja, kraška krajina, ki se ji arhitekt prilagaja in eklektična mešanica trendov. Skozi fotografije, pričevanja in sodobne posnetke boste začutili, kako Štanjel utripa s Ferrarijevim vrtom.
1. in 2. nadstropje Natalijine hiše
POLETNI URNIK
Ponedeljek: zaprto (razen za predhodno dogovorjene skupine)
Torek–petek: 9.00–17.00
Sobota, nedelja in prazniki: 9.00–18.00
ZIMSKI URNIK
Ponedeljek–sreda: zaprto (razen za predhodno dogovorjene skupine)
Četrtek–nedelja in prazniki: 9.00–16.00
Center za obiskovalce Grad Štanjel in Natalijina hiša
041 383 986
info@visitstanjel.si
Prostor srečanj in ustvarjalnosti
Natalijina hiša ni le vstopna točka za obiskovalce Ferrarijevega vrta, temveč tudi prostor, kjer se srečuje lokalna skupnost. V pritličju je učna kuhinja, kjer se z izmenjavo znanj prepletajo tradicionalni okusi Krasa in sodobna gastronomija. Tu potekajo delavnice, kuharski prikazi in družabni večeri, kjer stari recepti dobijo novo življenje in tehnike. V večnamenski dvorani v 1. nadstropju se odvijajo srečanja, predavanja in manjše prireditve. Prostori so namenjeni lokalnim društvom in ustvarjalcem, med njimi Društvu Venček, ki ohranja tradicijo spletanja venčkov sv. Ivana, vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije.
%%SLIKA_1%%
Dobrodošli v ustvarjalnem vrtu Maksa Fabianija. Eden najpomembnejših avstro-ogrskih arhitektov in urbanistov je Ferrarijevo vilo in vrt zasnoval za svojega nečaka iz Trsta, Ustvaril je skoraj samooskrbno posest za delo in uživanje, za pridelavo hrane, predelavo odpadkov in zbiranje deževnice. Pri tem je uporabil vso svoje znanje in trajnostno vizijo, kjer nobena kaplja vode ni šla v nič.
Štanjel skriva nešteto posebnih zgodb, ki obogatijo doživetje tega edinstvenega srednjeveškega naselja. Spoznaj, kdo je bil Maks Fabiani in kaj je ustvarjal, zakaj na vratih hiš visijo venčki in še marsikaj več.