Razstavni projekt so predstavili: direktorica Območne razvojne agencije Krasa in Brkinov dr. Karmen Rodman, avtorica razstave, umetnostna zgodovinarka dr. Nelida Nemec, koordinator projekta pri GO! 2025 Primož Nemec ter programski vodja GO! 2025 Stojan Pelko.
Vseh razstavljenih del je okoli 30, v večini primerov gre za tehniko olja na platnu. Umetnine so pridobili iz različnih muzejev in zbirk, dela pa so posodili tudi številni zasebni zbiralci V preddverju bomo tako videli Mušičeva dela iz mariborskega in ljubljanskega obdobja, ki so jih posodili Umetnostna galerija Maribor in Belokranjski muzej Metlika. Cikli, ki jih obsega razstava, sodijo v čas med leti 1947 in 1974, med njimi so znameniti Konjički, pa Dalmatinski motivi, Kamnita pokrajina, Sienska pokrajina, Umbrijska pokrajina, cikel Nismo poslednji, Vegetativni motiv, postavljeni pa so v treh sobah prvega nadstropja.
Naslednja Mušičeva razstava na gradu Dobrovo bo predvidoma 14. maja, sledila bo razstava v Pokrajinskih muzejih v Gorici, imenovana Zuriška soba, napovedana je za 25. maj 2025, na dan obletnice Mušičeve smrti.
Direktorica Območne razvojne agencije Krasa in Brkinov, dr. Karmen Rodman:
»Grad Štanjel je že stoletja kraj, kjer se prepletata zgodovina in umetnost. Tukaj namreč med drugim kulturnim dogajanjem redno gostimo bogato zapuščino enega najvidnejših likovnih ustvarjalcev v povojnem slovenskem in italijanskem prostoru - Lojzeta Spacala. Danes pa se ta tradicija nadaljuje z razstavo umetnika Zorana Mušiča. Verjamemo, da bo ta pritegnila številne obiskovalce in jim omogočila, da spoznajo umetnost, zgodovino in tradicijo našega kraja. Ob tem se veselimo tudi odprtja prenovljenega gradu 18. junija, ki bo grad obogatil s številnimi novimi vsebinami, in nadaljevanja v Poletni festival, ki bo ob sofinanciranju Občine Komen gostil številne dogodke, obarvane z umetnostjo, kulturo in enogastronomijo.«
Stojan Pelko, programski vodja GO! 2025: »Zoran Mušič je poleg arhitekta Edvarda Ravnikarja in psihiatra Franca Basaglie tista simbolna figura, zaradi katere se mora Evropa zazreti v našo, goriško regijo, da bi bolje razumela 20. stoletje. To ni bila le regija svetovne morije, ampak je danes tudi kraj spomina in zgleda, kako je mogoče z umetniškim pričevanjem preseči grozo, z vizijo graditi novo in s pogumom razbijati okove starega. Zato, da bi razumeli Mušičev pomen danes, ni mogoče vztrajati na mestu: treba se je podati na pot, z večnim Popotnikom, in presegati meje mogočega.«
Avtorica razstave je dr. Nelida Nemec: “Slikar, grafik in risar svetovnega slovesa ZORAN MUŠIČ (MUSIC) (1909, Bukovica – 2005, Benetke) se na svojstven način vrača v kraje, ki jih je imel rad od svojega otroštva, in so v njegovem življenju in delu pustili močne sledi in odmeve. Z razstavama v gradu Štanjel in v gradu Dobrovo želimo izraziti globoko zahvalo za njegov dar, ki bogati ta del njegove domovine, in ga prvič predstaviti skozi oči, ki njegovo delo zaznavajo, čutijo in podoživljajo drugače, upoštevajoč izkustvo in kompleksnost percepcije sveta v najširšem pomenu besede.
Mušič je umetnik z izrazitim zgodovinsko izpričanim avtorskim profilom, ki ga s slikarskimi dosežki ni mogoče postaviti v umetniška gibanja in smeri povojnega modernizma in zgodnjega postmodernizma. V teh velikih epohah je bil samohodec, prepoznaven in in prepoznan kot individualen primer. Njegov bogat opus iz obdobja po letu 1945 je zrasel iz njegovega lastnega izkustva, ki je bilo zaznamovano z izkušnjo koncentracijskega taborišča z občutenji groze, strahu, fizičnega in psihičnega trpljenja in bivanja med življenjem in smrtjo. Opredeljuje ga figurativna in manj abstraktna likovna govorica in tematsko krajinska motivika in figura. Ponuja nam različna podoživljanja ter razumevanja, tako telesa, percepcije, vida in vidnosti kot nekaterih likovnih in slikarskih elementov, od črte, barve, perspektive, svetlobe, oblike, prostora in globine. Ta drugačnost je na svojstven in sugestibilen način sintetizirala videnje pokrajine in telesa (pokrajin in teles) in torej združila dva, v umetnostni zgodovini pomembna segmenta, figuro in krajino. Gre za edinstveno združitev – videnje pokrajin teles in teles pokrajin, ki ga vidim, čutim in prepoznavam kot eno izmed možnih videnj, spodbujeno tudi z njegovimi besedami: »Griči so me spominjali na gola trupla, na katerih ni bilo več niti kože. Vedno sem si jih predstavljal enake, brez letnih časov in barve. Ko sem jih videl in naslikal, me je preplavilo izjemno močno, silno čustvo«.
Razstava nas v predprostoru nagovori z Mušičevimi deli iz mariborskega in ljubljanskega predvojnega obdobja, ko je bil tudi kot član Kluba Neodvisnih, viden in prepoznan kot izjemno nadarjeni slikar, ki je slikal tihožitja, krajine, tudi portrete in prav portret iz leta 1947, olje na platnu, nas uvede v razstavo z naslovom Mušič - Telesa pokrajin. V treh sobah predstavljamo izbor del iz sedmih ciklov: Konjičkov in Dalmatinskih motivov, Sienske, Umbrijske in Kamnite krajina, Nismo poslednji in Vegetativni motiv. Z deli iz cikla Nismo poslednji se je Zoran Mušič vpisal med najpomembnejše slikarje 20. stoletja.
Slikarja Zorana Mušiča so oblikovala različna okolja, ki so močno vplivala na njegovo življenjsko in umetniško pot in ga izklesala v prepričljivega umetnika, prepoznavnega slikarja, grafika in risarja in globoko razmišljujočega filozofa. S svojimi deli je pustil močan pečat 20. stoletju, ki ga je desetletja preudarno in nagovarjajoče sooblikoval. Močan pečat pa je nedvomno nanj in na njegovo delo vtisnila prav kraška pokrajina, ki jo je spoznal že kot otrok in ga je spremljala do konca njegove življenjske poti.”
Kot je dejal koordinator projekta pri GO! 2025 Primož Nemec, bodo v času trajanja razstave organizirali številne dogodke, napovedal je strokovna vodstva, predstavitev monografije in kataloga. Razstava na galeriji Lojzeta Spacala na gradu Štanjel bo na ogled do 6. septembra 2025. Potem jo bodo nadomestili/ transformirali z grafikami iz cikla Nismo poslednji, delom zbirke z gradu Dobrovo. Drugi del iz te zbirke bo razstavljen na gradu Dobrovo. Mušičeva dela bodo tako na ogled še vsaj do konca prvega tedna januarja 2026.
