V nedeljo, 8. maja 2022, je v Opatjem selu in Kostanjevici, potekalo uradno odprtje zadnjega dela Poti sv. Martina Tourskega, ki je Slovenijo z zadnjim odsekom od Logatca do Opatjega sela povezala z Italijo in naprej do Francije.
Označena pot, zastavljena pod strokovnim vodstvom Evropskega kulturnega centra sv. Martina Tourskega, vstopi na Kras iz Gabrji in doline Branice ter se po kraški planoti, mimo Štanjela, Kobjeglave, Malega Dola in Škrbine, nadaljuje proti Trstelju in naprej do italijanske meje. Pomembna točka postanka na 2.500 km dolgi pohodniški transverzali je postal tudi Štanjel, kjer je občina Komen v sodelovanju z Župnijo Štanjel in ORO Krasa in Brkinov postavila novo obeležje na pročelju cerkve sv. Danijela – kamnito ploščo z Martinovo stopinjo. 
Več o poti sv. Martina
Svet Evrope je leta 2005 sv. Martina (316-397) oklical za evropsko osebnost, Poti sv. Martina pa podelil naziv »Velika evropska kulturna pot Sveta Evrope«. Njena največja vrednota je vzajemna delitev, iz nje pa izhajajo številne druge, kot so solidarnost, prizadevanja za mir, pravična razdelitev dobrin in trajnostni odnos do narave. Na upodobitvah sv. Martina se simbolno izražajo v enem izmed najbolj znanih dogodkov iz Martinove mladosti, ko je pri mestnih vratih Amiensa kot rimski vojak pol svojega plašča podaril revežu.
Pot sv. Martina Tourskega poteka v Sloveniji od slovensko-madžarske meje v kraju Hodoš do mejnega prehoda z Italijo v Opatjem selu. Dolga je približno 550 km in v skladu z zgodovinskimi dejstvi v veliki meri sledi stari rimski cesti, ki je povezovala mesto Savaria (Madžarska), kjer se je sv. Martin rodil, z mestom Pavia (Italija), kjer je odraščal. Celotna pot je dolga približno 2500 km in povezuje Madžarsko, Slovenijo, Italijo in Francijo, vanjo pa je v celoti vključenih kar 13 držav. Vsi kraki poti vodijo v mesto Tours, kjer je sv. Martin pokopan. S prizadevanji Evropskega kulturnega centra sv. Martina Tourskega Slovenija, ki je pooblaščen za upravljanje poti skozi Slovenijo, se končuje zadnji odsek od Logatca do Opatjega sela, s tem pa je celotna pot od madžarske do italijanske meje zaključena.
Z odprtjem poti so se vasi občine Komen, Štanjel, Kobjeglava, Mali Dol, Rubije, Škrbina uradno vpisale na zemljevid Evropske pohodniške transverzale, ki med Madžarsko in Francijo povezuje kar 13 evropskih držav v skupno zgodbo in vsem partnerjem obeta nova turistična poglavja.
Občina Komen in destinacija Kras in Brkini sta tako uradno postali del ene najlepših in najbolje obiskanih tematskih pohodniških poti v Evropi.
Zaradi klimatskih pogojev so Kras in Brkini raj za pohodnike v vseh letnih časih. Na njenem območju poteka več daljinskih pohodniških poti: Pohodniška pot Via Alpina, ki v skupni dolžini več kot 5000 km združuje kar 342 dnevnih etap, Jakobova romarska pot ali El Camino del Santiago je skupno ime za več starodavnih romarskih poti, ki so iz različnih krajev vodile do svetišča sv. Jakoba v španski Composteli, ter Alpe Adria Trail, mednardona pohodniška pot, ki vodi skozi tri države. 
