S pričetkom prve svetovne vojne v letu 1914 je Evropa postala obsežno bojišče, razdeljeno na več front. 23. maja 1915, z Italijansko napovedjo vojne Avstroogrski, se je vzpostavilo eno najbolj razgibanih bojišč prve svetovne vojne, Soška fronta.
Štanjel je zaradi železnice in železniške postaje postal pomemben vojaški center v zaledju kraškega odseka soške fronte.. Tu je bila železniška strojna izpostava, postavljene pa so bile tudi številne barake in skladišče.
Prostori štanjelskega gradu so služili za vojaško bolnišnico. Zaradi vedno večjega števila ranjencev so na robu vasi uredili še poljsko bolnišnico, ki je delovala v več barakah. Slednja je bila namenjena lažjim, bolnišnica v gradu pa težjim ranjencem.
Zaradi pomembnosti območja v času vojne je Štanjel v letih 1915 – 1916 postal cilj italijanskih letalskih napadov. Z napredovanjem Italijanov na Kras je Štanjel v letu 1917 prišel v domet tudi njihovega topništva.
Večina Štanjelcev je odšla v begustvo. Po povratku domov leta 1918 so bile številne domačije porušene ali opustošene. Enaka usoda je doletela vinograde, polja in sadovnjake.
Vojna je prinesla tudi veliko število smrtnih žrtev. Zato so na obrobjih številnih vasi zrasla avstro-ogrska vojaška pokopališča. Tu so pokopali vojake vseh narodnosti in veroizpovedi avstro-ogrske monarhije, med njimi tudi ruske vojne ujetnike in italijanske vojake, ki so umrli v avstro-ogrskih bolnišnicah. Največje avstro-ogrsko pokopališče na območju Soške fronte se nahaja v Gorjanskem. Tu je pokopanih preko 10.000 vojakov različnih narodnosti. Pokopališče je ohranilo avtenično zasnovo, ki je prilagojena značilni izoblikovanosti kraške krajine.
Zaradi bližine bolnišnic so tudi v Štanjelu postavili pokopališče. Zasnova pokopališča je delo arhitekta Josepha Ullricha, nadporočnika v cesarjevi-kraljevi vojski. Že v času vojne so na pokopališču postavili monumentalen kamnit spomenik. Arhitekt Maks Fabiani pa je oblikoval ograjo in vhod na pokopališče. Na os templja je postavil dva kamnita stebra, okrašena s tako imenovanimi Sigfriedovimi sabljami. Železna vrata niso več ohranjena.
Na grozote prve svetovne vojne opominjajo Poti miru, ki so speljane med ostalinami nekdanje Soške fronte. Prežete s pokojnim mirom Poti na Krasu se zaključijo v Brestovici pri Komnu, ki je bila v času prve svetovne vojne popolno porušena. V njeni bližini leži Grofova jama, ki so jo avstro-ogrski vojaki preuredili v zaklonišče. Okolica jame skriva veliko ostankov utrdb, strelskih jarkov in kavern. Ogledate si jih lahko na vsakoletnem Pohodu po sledeh soške fronte.
